« Zurück zur Übersicht

Prvi govor v avstrijskem parlamentu kot evropska poslanka

V sredo, 23. septembra 2015 sem prvič kot evropska poslanka nagovorila avstrijski parlament (prenos na ORF: http://tvthek.orf.at/program/Nationalrat/3096617/Plenarsitzung-des-Nationalrats-Teil-2/10635442/Angelika-Mlinar-NEOS/10635486). Bilo mi je v čast in ponos.

Migracijska politika je postala vsakodnevna tema pogovorov, ni pa edina tema, o kateri se razpravlja v Evropskem parlamentu v Bruslju in Strasbourgu. Potrebno se je zavedati, da so evropske politike hkrati tudi politike posamezne države članice in zato tudi Avstrije in njenih državljank in državljanov. Stranka NEOS in skupina ALDE v Evropskem parlamentu podpirata idejo, da se okrepi dialog med evropskimi poslankami in poslanci ter poslankami in poslanci nacionalnih parlamentov, saj se le na ta način lahko oblikujejo konstruktivne ideje, mnenja in predlogi, ki so pomemben element pri oblikovanju evropskih politik.

NR 21092015

Pomen nacionalnih parlamentov držav članic EU opisuje Pogodba iz Lizbone in sicer v zakonodajnih postopkih EU, dodeljena jim je vloga nadzorovanja izvajanja načela subsidiarnosti v osnutkih zakonodajnih aktov, sodelujejo pri pregledu pogodb EU ali ocenjevanju politik EU glede svobode, varnosti in pravosodja.

Evropski parlament in nacionalni parlamenti skupaj določijo, kako organizirati in spodbujati učinkovito in redno medparlamentarno sodelovanje znotraj EU. Leta 2009 in 2014 je Evropski parlament sprejel resoluciji, ki izrecno obravnavata razvoj odnosov med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti. Ti imajo pravico izdati v roku osmih tednov po prejetju predloga Evropske komisije, obrazloženo mnenje, kjer pojasnijo, da je po njihovem mnenju s predlaganim aktom prekoračila svoje pristojnosti oziroma, da je vstopila na področje njihovih zakonodajnih pristojnosti. Če tretjina nacionalnih parlamentov pošlje obrazloženo mnenje, pri čemer ima vsaka država dva glasova, ki si ju med seboj lahko razdelita zgornji in spodnji dom, mora Komisija ponovno pregledati svoj osnutek in pojasniti svoje stališče, če nadaljuje s postopkom ali ne. Če svoje nezadovoljstvo z upoštevanjem načela subsidiarnosti izrazi več kot polovica nacionalnih parlamentov, se lahko nadaljnji postopek blokira s strani Evropskega parlamenta ali Sveta EU, v primeru, da Komisija odloči o nadaljevanju postopka. Od pričetka veljave Lizbonske pogodbe sta bila le dva taka primera.

Medparlamentarno sodelovanje lahko poteka na različne načine: predsedniki nacionalnih parlamentov in predsednik Evropskega parlamenta se vsako leto sestanejo, z namenom opredelitve širše smernice tega sodelovanja. Odbori nacionalnih parlamentov za evropske zadeve se redno sestajajo z evropskimi poslanci v Konferenci odborov za evropske zadeve (COSAC). Več poglobljenih razprav o zunanji politiki in gospodarskem upravljanju poteka v nedavno ustanovljenih medparlamentarnih konferencah, na katerih se sestajajo člani pristojnih odborov vseh parlamentov. Odbori Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov svoje kolegice in kolege pogosto vabijo na razprave o posameznih predlogih EU. Poleg tega lahko poslanke in poslanci ohranjajo stik prek videokonferenc, na katerih razpravljajo o tekočih zadevah.

Avstrija mora to sodelovanje znati izkoristiti, saj je ena redkih držav EU, ki izvaja tudi tako obliko komunikacije, kot je nagovor evropskih poslank in poslancev v nacionalnem parlamentu. Cilj je zelo jasen: približati vsem državljankam in državljanom evropske in nacionalne politike saj so le te del našega vsakdanjega življenja.